Večina slovenskega naroda (približno dva milijona ljudi) živi v samostojni Republiki Sloveniji, mnogo pa nas prebiva drugod po Evropi in po svetu. Slovenske narodne skupnosti najdemo tik izven meja Slovenije, tj. v Avstriji, Madžarski, Hrvaški, največja pa naseljuje severovzhodni obmejni pas Italije, za katerega se je uveljavilo ime »zamejstvo«. Ta prostor je naravno, zgodovinsko, geografsko in kulturno izredno bogat. Tu Slovenci živimo že od zgodnjega srednjega veka in smo z matično Slovenijo povezani na kulturnem, izobraževalnem, gospodarskem in političnem področju.
Naše ozemlje se od Julijskih Alp na severu razprostira skozi predalpski svet gričevnatih pokrajin vse do Jadranskega morja na jugu. Zanj so značilne številne naravne in kulturne znamenitosti, med katerimi najbolj izstopajo svetovno znana reka Soča, ki v spodnjem delu svojega toka krasi pokrajino s številnimi barvnimi odtenki; veličastne gore Julijskih Alp, smučišča, čudovite doline, vinogradi, nasadi češenj, Kras, griči in morje. Kulturni dogodki so pogosti in kakovostni: festivali, prireditve, sejmi, gledališke predstave ter literarni simpoziji. Tu se nahajajo tudi zelo znane božje poti, od katerih sta najbolj priljubljeni Stara gora nad Čedadom in Svete Višarje. Večja mesta, v katerih prebivamo Slovenci v Italiji, so Trst, Gorica, Čedad, Tržič, Videm, Trbiž; v večjem odstotku smo naseljeni v okoliških naseljih in vaseh (Dolina, Štivan, Doberdob, Štandrež, Števerjan, Sovodnje, Špeter in mnogo drugih).
To območje je v stoletjih doživelo izredno razgibano zgodovino. Naši predniki so se sem naselili že v začetku 7. stoletja. Ozemlje je bilo večkrat predmet razmejitve med sosednjimi kneževinami ali državami; tako v moderni dobi med Beneško republiko in avstrijskim cesarstvom, nato v 19. stoletju med Italijo in Avstro-Ogrsko, po letih 1918/20 pa med kraljevino Italijo in novonastalo Jugoslavijo. Naš prostor sta globoko zaznamovali svetovni vojni ter fašistična oblast. To je bil italijanski režim v medvojnem obdobju in za časa druge svetovne vojne, ki je z načrtno izvedenim projektom etnične in kulturne asimilacije, s poitalijančenjem tako imen krajev kot osebnih imen in priimkov, s požigi slovenskih kulturnih domov, gledališč, prepovedjo slovenščine v slovenskih šolah, časopisih in javnosti, z mučenjem, ustrelitvami, poboji, deportacijo ter z drugimi nasilnimi dejanji izvajal represijo Slovencev in slovenskega narodnega čuta. Med zgodovinskimi spomeniki in obeležji je mnogo takih, ki obujajo spomin na grozote in krvave boje prve ter druge svetovne vojne.
